Darilo za 50. rojstni dan (1.del)

Še en primer darila in dokaz, da so nam slavljenci lahko največji navdih in zakladnica idej za njihova darila.

Tale darilna zgodba je bila kar ‘orng’ zalogaj. Trajala je namreč kar dva dni, zato jo bom tudi razdelila na dva dela. Gremo lepo po vrsti.

Roko na srce, tale naš abrahamovec preklemano dobro zgleda za svoja leta, in brez kake pretirane domišljije mu bi zlahka pripisali ravno kako desetletje manj. Pa nam je bila tale njegova mladostniška pojava že kar malce sumljiva, da smo pomislili, če in koliko ljubic ima, da ga tako ohranjajo pri mladosti. In nismo se veliko zmotili …

Slavljenec je precej dober kitarist in med poletnim nastopom pod Homanovo lipo v Škofji Loki je tik pred začetkom izvajanja pesmi “Dvajset ljubic” od Adija Smolarja v uvodu dejal: “Jaz imam sicer pet ljubic, ženo, dve hčerki ter kitaro in bicikl.” In ker vemo, da že samo ena ljubica v hiši – žena, zna poskrbeti za precej “fluiden” tok v denarnici, sem se vprašala kaj šele pomeni pet ljubic. In tukaj se je začela pisati moja darilna zgodba. (Ne bom razlagala vseh detajlov, ker jih je resnično preveč in so nekateri tudi bolj osebni, bom pa izpostavila glavne, da je viden obris celotne zgodbe.) In sem šla, stihe klepat. Na znano melodijo sem naredila priredbo z naslovom “Pet ljubic”. Gre pa takole …

Tu se je prvič orosilo oko. A to je bil šele začetek.

V prve tri ljubice se trudi vlagati čim več, je pa kdaj že namignil, da mu včasih zmanjka za kakšno nadgradnjo pri drugih dveh. In tukaj smo mu priskočili na pomoč. In ker človek po 50. letu počasi že “leze skupaj” sem ga opozorila, da smo izbrali za malenkost že manjše modele. Kot prvo ljubico, ki bo deležna nove investicije smo se odločili, da bo kolo. Izbrali smo kolo pristne kvalitete, ne ravno ‘čist frišn’ model, ni pa tudi star, mogoče s kakšno luknjo v opremi ampak prvovrstne kakovosti, da bo lahko nadomestil še za vsa leta nazaj. Prejel je prvo darilo – novo kolo … sira.

Za nepoznavalce kolesarske opreme – Shimano sis je namreč najslabša možna oprema ;).

Naj tu še povem, da slavljenec dolga leta sploh ni jedel sira, sedaj pa mu je vedno bolj všeč in je navdušen nad različnimi okusi in raznimi kombinacijami.

Druga ljubica, ki je še ostala, je kitara.

Po prej omenjenem koncertu ga je mož malce potipal, če je zadovoljen s svojo kitaro. Odgovor je bil sicer pritrdilen, je pa vseeno priznal, da bi rad poskusil še kakšno drugo. In smo mu izpolnili željo. Izbrali smo vrhunski model, pristne kvalitete in slovenske izdelave. Sledilo je darilo v doma izdelanem kufru za kitaro. Vsa čast možu, ki je spet pokazal svoje kiparsko znanje in naredil res vrhunski izdelek po meri, prav za to novo kitarco.

V kufru se je skrival čisto cel kos pravega primorskega pršuta.

Ko je teren tako lepo ogret, je res užitek stopnjevati darilo. Ker se na tako kitaro res še ni učil igrati, potrebuje prav posebno opremo in inštrukcije. Sledilo je še eno darilo – posebna trzalica. Spominski kovanec v obliki trzalice.

Namreč … v zadnjem letu ali dveh, se je slavljenec navdušil nad numizmatiko in začel zbirati kovance.

Tako se je izkazalo, da je svojim petim ljubicam dodal še šesto. In dodati sem morala še šesto kitico …

Kot rečeno, za novo kitaro je dobil v dar posebno trzalico, potreboval pa je še posebnega inštruktorja. Ker so ti že prava redkost oz. bolje rečeno “pravi zaklad” se je prvi del darila zaključil z mravljinci v trebuhu in otroškimi iskricami v očeh. Zemljevid za “Lov na zaklad”. S svojimi tremi najljubšimi ljubicami. Takoj naslednji dan … (kmalu sledi 2. del)